jaal space

Ni jih malo, ki mislijo, da je Slovenija v mnogočem izjemna. Ras je, drži, imamo paradiž na sončni strani Alp. Morda bo držalo, da je Bog na Slovence pri delitvi Zemlje sprva pozabil, in ko so se mu potožili, kaj da je zanje ostalo, mu je bilo tako hudo, da jim je podelil košček raja, ki ga je nameraval obdržati zase. Torej, Slovenija je izjemna, a te izjemnosti ne gre posploševati. So področja, na katerih v Sloveniji ni nič drugače kot drugod po Evropi in Svetu. Recimo na področju krize trga nepremičnin.

Ni jih malo, ki sprva niso verjeli, da cene nepremičninam pri nas lahko padejo. Le kako bi lahko, ko pa je trg od vzpostavitve tržne ekonomije v začetku devetdesetih neprestano rasel? Pa vendarle so padle, lani realno za približno 7% (če gledamo Ljubljano). In vsi so bili šokirani, čeprav se je ta trend napovedoval že vsaj pol leta prej, od prvih resnih znakov krize v ZDA.

Danes je podobno. Ni jih malo, ki menijo, da se je trg nepremičnin v Sloveniji že umiril, da nadaljnjega padanja cen ne bo več in da spet lahko pričakujemo rast. Ti bodo spet šokirani. Zakaj? Ker ta trenutek niti en kazalec ne kaže na to, da bi se kaj takega lahko zgodilo. Kriza, ki smo ji priča, ima globlje obrise in ni zgolj bežna motnja trga. Trend je globale. To kar se dogaja pri nas, se dogaja tudi drugje. Oziroma bolje, kar se dogaja drugje, se tudi pri nas. In se bo tudi v prihodnje, saj smo pred ostalo Evropo v manjšem časovnem zaostanku. Naj vam postrežem samo z enim argumentom, ki potrjuje mojo teorijo. Tole je graf gibanja cen nepremičnin na 29 svetovnih trgih, ki ga je izdelal Global Property Guide (GPG).

Spremembe cen nepremičnin

Se vam na njem zdi kaj zanimivo? Vse je videti precej klavrno in rdeče, mar ne? Na njem sicer ni Slovenije, a če bi bila, po ničemer ne bi izstopala. Tudi pri nas se je lani trend gibanja cen obrnil navzdol, po uradnih podatkih za 3%. Pa ne samo to, tudi prodaja se je skoraj ustavila, tako kot v ZDA, Angliji, Španiji, itd. Zdi se, kot da bi ves svet dihal sinhrono, z manjšim zamikom po posameznih regijah.

In kakšni so obeti za prihodnost? Nič kaj dobri. Pri GPG napovedujejo, da bo letošnje leto izredno neprijetno. Na cene nepremičnin bodo najbolj vplivali trije dejavniki: ekonomska rast, cenovni moment in obrestne mere. Na žalost se vsi trije gibajo v isto smer – navzdol!

1.    Recesija v katero se pogreza svet, bo močno vplivala na cene nepremičnin. Ne samo zato, ker bodo ljudje imeli na voljo manj zapravljivih sredstev, ampak tudi zato, ker negotovost ljudi sili v varčevanje namesto v trošenje.

2.    Moment rasti cen ubijajo pričakovanje, kaj se bo zgodilo v prihodnje. Pričakovanja si ustvarjamo na podlagi informacij ter novic iz medijev in te so, milo rečeno, slabe, kar vzbuja občutek, da bo šlo v prihodnje še slabše.

3.    Obrestne mere. Temeljne obrestne mere sicer vztrajno padajo, ponekod so že na ničelni ravni, a to ne ceni kreditov, saj banke zvišujejo pribitke. Denar se tako za potrošnika realno draži, kar ni ravno najboljše za splošno potrošnjo.

Vse troje se dogaja tudi v Sloveniji. Odgovor na vprašanje, ali bodo cene nepremičnin pri nas še padale ali ne, se torej ponuja sam od sebe: bodo, saj Slovenija, kar se tega tiče, ni nobena izjema.

Vir: Global Property Guide

Včasih si človek zaželi, da bi imel kristalno kroglo, skozi katero bi lahko pogledal v prihodnost. Kaj nas čaka, kaj bo, kako bomo veseli ali žalostni ob koncu pravkar začetega leta, so verjetno vprašanja, s katerimi si beli glavo večina zemljanov. Na sončni strani Alp je prihodnost prav tako negotova, kot povsod drugje po Evropi in svetu, le da smo pri nas v nekajmesečnem časovnem zamiku pred največjimi svetovnimi gospodarstvi.

V Angliji je recimo konstanto padanje cen nepremičnin že večmesečni trend, prav tako tam na mestu cinca število transakcij, ki je na rekordno nizki ravni. Podjetja tonejo v rdeče številke in bankrote, v Londonu je nekaj normalnega, da čez noč delo izgubi več tisoč zaposlenih. Stopnja brezposelnosti naj bi se tam dvignila na rekordnih 15%. Anglija je še posebej ranljiva, ker je pretirano vezana na ameriško gospodarstvo.

Vendar ne pozabimo da je svet postal globalna vas. Med seboj smo povezani bolj, kot si večina predstavljati. Če Američani zbolijo za gripo, Angleži fašejo angino, pridružijo se jim še Nemci, pa Francozi in Italijani, in samo vprašanje časa je, kdaj vročina pokosi še ostale države iz evropske družine. Ker Slovenija ni tako močno izpostavljena kot velike evropske države, se zdi, da nas bo kriza obšla, ali samo rahlo oplazila. A lahko mi verjamete, da ne bomo imeli te sreče. Gre le za časovni zamik, gospodarska klofuta pa nas čaka prav tako kot vse ostale. To je po svoje sreča, saj dodatni čas daje manevrski prostor za dobro pripravo na najhujše, čeprav bo večina v slepi veri ta bonus prespala, poleti, ko je pričakovati prve resne težave, pa se bo čudila, kako to, da gre vse po zlu.

Kaj nas torej čaka?

Čeprav nimam kristalne krogle, sem prepričan, da se bo vse zjasnilo v prihodnjih šestih mesecih. Pred poletjem bomo videli prave razsežnosti krize in prve resne obrise posledic, ki bodo po mojem za vedno spremenile svetovno ekonomsko ureditev. Pri tem ne mislim na vsesplošen propad ali kaj podobnega, ampak na to, da bo 60 let star kapitalistični sistem doživel korenite spremembe. Kaj bo na koncu nastalo iz vsega, je težko napovedati, ampak dejstvo je, da bodo spremembe velike. Tako kot je šlo do zdaj, naprej ne more iti, saj je kapitalizem, kot ga poznamo danes, trčil ob svoje skrajne meje. Pa še nekaj je res… Že Einstein je dejal, da je delati isto in pričakovati spremembo definicija norosti. Torej delati isto in pričakovati, da bo kriza minila sama od sebe, je norost. Odmisliti bo torej treba vse, kar so nas do zdaj naučili in prestopiti obzorja, ki smo si jih (so nam jih) zarisali. Če nam bo to uspelo, potem je vsak strah, da nas bo kriza spravila na kolena odveč. Pa panika, ki postaja že prav neznosna, tudi. Torej glavo pokonci, misli na peclje, prezrite negativno poročanje medijev in se raje posvetite iskanju rešitev in samemu sebi. Rešitve so morda preprostejše, kot se zdi na prvi pogled, le stopiti je treba iz okvirja in sliko pogledati od daleč.

Foto:nbnnews

Ob koncu leta je ponavadi čas, ko se večina ozre nazaj, premisli kaj je bilo, nato pa pogleda naprej in skuša predvideti, kaj bo.  To kaj bo, je trenutno najbolj pereče vprašanje, s katerim se ukvarjajo vsi od vlade navzdol, še najbolj pa deset tisoče Slovencev, ki so te dni zaradi zmanjšanje proizvodnje v vseh večjih slovenskih podjetjih začeli »prisilni dopust«.  Večino teh najbolj zanima, kako se bo v letu 2009 dalo preživeti in kdaj bo krize, ki se je šele začela, konec.

Napovedi za prihodnost so se lotili tudi na Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na okrogli mizi s pomenljivim naslovom »Kaj se obeta slovenskemu nepremičninskemu trgu v letu 2009« so sodelujoči, med drugim dr. Ivo Lavrač iz Ekonomske fakulteta , dr. Aleš Bulc, Tomaž Banovec in Barbara Por Hrovat  iz nepremičninskega združenja FIABCI Slovenija ter mag. Igor Blažina iz GZS, izpostavili nekaj ugotovitev, ki bi si jih veljalo zapomniti. Takole menijo slovenski nepremičninski strokovnjaki:

1. Posledice ohlajanja gospodarstva je čutiti tudi v nepremičninski panogi. Kažejo se v prepolovljenem prometu z nepremičninami, nižanju cen, podaljševanju prodajnih rokov, upočasnjevanju investicij in oteženemu dostopu do virov financiranja.

2. Tudi Slovenija se sooča z globalnimi problemi – klimatskimi spremembami, finančno krizo in staranjem prebivalstva.

3. Kazalnik gospodarske klime je nižji kot je bil leta 1995, realni sektor se sooča z nezadostnim povpraševanjem kupcev.

4. Trošenje in poraba se umirjata.

5. V minulih letih se je veliko delalo na ponudbi nepremičnin, trenutno pa se kaže močno pomanjkanje povpraševanja. Zdaj je priložnost, da se višek ponudbe nameni v fond najemnih stanovanj.

6. Evropska komisija je sprejela evropski načrt okrevanja gospodarstva za spodbujanje povpraševanja, povečanja zaupanja potrošnikov ter prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Okrevanje je pričakovati v drugi polovici prihodnjega leta, kar bo povzročilo dvig cen nafte in inflacije.

7. Dolgoletni trend povečevanja cen nepremičnin v Sloveniji se je umiril in obrnil. Promet se je prepolovil. Bivalne nepremičnine (stanovanja in zlasti hiše ) so se v prvi četrtini leta 2008 v primerjavi z enakim obdobjem lani pocenile za 4,4%. Statistika ne zajema prometa z novogradnjami, kar je velika pomanjkljivost.

8. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in realnih potreb kupcev je pričakovati zmerno upadanje cen bivalnih nepremičnin tudi v letu 2009.

9. Leto 2007 sta zaznamovali visoka gospodarska rast in nizka inflacija. To je bilo rekordno leto za Slovenske banke, ki so ustvarile 513 mio € dobička pred obdavčitvijo.

10. Otežen dostop do virov financiranja (bančni kreditni krč)  v letošnjem letu je posledica zadolženosti slovenskih bank v tujini, ki prvenstveno skrbijo za to, da bodo lahko poravnale svoje obveznosti do tujih upnikov.  Pojavilo se je nezaupanja med bankami, ki so si nehale posojati denar.

11. Še nikoli nismo bili tako zadolženi. Pomembno je, da slovenske banke ostanejo v domači lasti  in prvenstveno rešujejo nacionalne potrebe.

12. V letu 2008 bo rast bruto domačega proizvoda v Sloveniji 4,9%, v letu 2009 3,4% oz. po oceni EU le 2 %. Medtem bo inflacija v letu 2008 malenkost pod 4 %, drugo leto pa med 3 in 4%.

13. Obrestna mera 3 mesečni EURIBOR je trenutno 4,24 %, ključna obrestna mera ECB se niža, a je še vedno višja od dolgoletnega povprečja pred začetkom finančne krize. Povečuje se marža poslovnih bank na EURIBOR zlasti za stanovanjska posojila, kar draži posojila.

14. Inflacija v Sloveniji je v obdobju 1995 – 2008 vedno presegala inflacijo EU, razen v obdobju zagotavljanja Maastrichtskih kriterijev, ko smo bili v fazi sprejemanja evra.

15. Rast inflacije draži kredite in zmanjšuje kupno moč prebivalstva.

16. Okoli 80 % stanovanjskih kreditov je sklenjenih z variabilno obrestno mero – višja kot je inflacija, višja je obrestna mera, bolj so zadolženi kreditojemalci.

17. Povprečna zadolženost slovenskih gospodinjstev znaša 8 kratnik vseh mesečnih prihodkov iz naslova dela.

18. Število stanovanjskih kreditov se je v letu 2007 povečalo za 37%.

19. Leta 2003 je bilo le 4% vseh stanovanjskih posojil z ročnostjo nad 20 let, leta 2007 že 39%.

20. Osrednji slovenski borzni indeks SBI 20 je v letu 2008 izgubil 56% vrednosti in je na ravni izpred 5 let. Povprečni letni donos SBI 20 v letih 2002-2008 je 21%.

21. Cene stavbnih zemljišč so  v Sloveniji že leta 2004 dosegle takšno raven, da niso bila več zanimiva za tuje vlagatelje. Nakup zemljišča predstavlja 25% vseh stroškov investicije. Pri ceni 1000 €/m2 zemlje to pomeni ceno 4000 € za kvadratni meter stanovanja, kar presega kupno moč povprečnega kupca.

22. Stanovanjska politika v Sloveniji sili ljudi v lastništvo in zadolževanje s tem, ko ne razvija najemnega trga stanovanj.  Ker so najemnine za lastnike stanovanj nestimulativne, vlagatelji ne gradijo najemnih stanovanj. 10 % donos je pri obveznicah in delnicah običajen, pri najemu pa investitorji zahtevajo le 6-7 %. Ker v Sloveniji zahtevanega donosa ni, kapital išče boljši donos, kot je gradnja stanovanj za oddajo v najem. Glede na rast BDP bi lahko najemnine rasle, glede na plače pa ne.

23. Pričakovani letni donos pri oddaji poslovnih nepremičnin je 8-9%, pri stanovanjih 6-7 %.

24. Najemnine za stanovanja se ne bodo dvigovale in znašajo okoli 9 €/m2 za Ljubljano.

25. Kupna moč prebivalstva je v obdobju od januarja 2004 do januarja 2008 padla za 27 %, januarja 2004 si lahko v Ljubljani s povprečno neto plačo kupili 0,457 m2 dvosobnega stanovanja, januarja letos le še 0,359 m2.

26. Oglaševane cene garsonjer v Ljubljani so za dvig cene za 500 €/m2 potrebovale v obdobju 1998 – 2003 5 let (skok iz 1500 na 2000 €/m2), v obdobju 2003 – 2005 2 leti (skok iz 2000 na 2500 €/m2) in v obdobju 2005 – 2006 1 leto (skok iz 2500 na 3000 €/m2). Če bi cene rasle z dolgoletnim povprečjem, bi garsonjere sedaj dosegale ceno 2500 €/m2, dejansko pa zaradi pospešene rasti po septembru 2003 dosegajo ceno 3350 €/m2.

27. Oglaševane cene stanovanj v Ljubljani so v obdobju 2003 – 2007 rasle za 12-15 % letno .

28. Država prispeva premajhen delež, le 0,6 % proračunskih sredstev, za okolje in stanovanja, medtem ko za kulturo, rekreacijo in religijo namenja 1,2 % proračuna.

29. Neenakost in relativna revščina v Sloveniji se povečujeta.

30. 66 % vseh investibilnih premoženj obvladujejo gospodinjstva, starejša od 55 let. Upokojujemo se prehitro in ne dosegamo  Stockholmske zaveze.

31. Treba je uravnotežiti obdavčitev nepremičnin, saj je sedanji sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča asimetričen in nepravičen ter zelo različen od občine do občine. Sedaj je najbolj obdavčeno znanje, kar je narobe. Davek na nepremičnine je smiselno vezati na lokacijo in naj predstavlja vir za obnovo javne infrastrukture.

Toliko o ugotovitvah Zbornice za poslovanje z nepremičninami. Odločitev o njihovi vrednosti prepuščam vam.  Moje skromno mnenje je, da si jih velja zapomniti. Zna biti, da bodo slehernemu izmed nas prišle še kako prav. Vsekakor bolj kot prepričevanja nepremičninskih posrednikov in investitorjev, ki v želji po sklenitvi vsaj enega posla v minulih 3 mesecih javnost prepričuje, da je ravno zdaj pravi čas za nakup. Verjemite mi, ni, ampak to ne pomeni, da kmalu spet ne bo. Treba je le potrpežljivo počakati, da se bodo vremena Kranjcem zjasnila.

Vir podatkov: ZPN

O.K., tale zgodba je resnična, čeprav zaradi lastne higiene, predvsem pa varnosti vpletenih ne bom operiral z imeni. Takole se godi v dolini Šentflorjanski te dni…

Nekega lepega dne je meni nič tebi nič v deželo prišla recesija. Najprej je akutno obolenje fasal finančni sektor, a so vsi govorili, da ne gre za nič hujšega. Banke so dobile nekaj finančnih injekcij ter dobro dodatno zavarovanje države in vse naj bi bilo kul. Pa so se zdravniki zmotili, spet… Pacienta je zvilo prav tam, kjer so se vsi najbolj bali – v realnem sektorju. Nepremičninski trg se je ustavil, povpraševanje po luksuzu tudi, umirila se je splošna potrošnja, posledično so začela upadati naročila, pa se zato krči proizvodnja, usihajo potrebe po delovni sili, zgodila so se prva odpuščanja, prisilni dopusti, itd., itd.

No, seveda je to šele začetek plazu, ki se sploh še ni utrgal. Še bolj bo svinjsko, boste videli. Še posebej zato, ker je med »velikimi slovenskimi podjetniki« precej takšnih, ki so si gradili gradove v oblakih s tujim denarjem, prijateljskimi zvezami in tranzicijsko tajkunizacijo. Takšni tički so navajeni živeti na veliki nogi, no matter what, in temu ugodju se niso pripravljeni odpovedati, no matter what.

Prav zaradi enega od takšnih falotov, sem včeraj miril mojega prijatelja. Klical sem ga, da bi ga povabil na pivo. Nisva se videla že nekaj časa, pa še veseli december je, zato se mi je v srcu utrnila želja po druženju. A žal se mi zadnje dni pogosto dogaja, da bolj kot vesele odzive na vabila, dobivam tarnajoče odgovore. Nič kaj veselo predbožično vzdušje. In človeka res stisne v zobeh, ko posluša, kaj vse se »zaradi« gospodarske krize dogaja po paradnih konjih slovenskega gospodarstva. V firmi, kjer svoj kruh služi razjarjeni prijatelj, se dogajajo prav čudne stvari. Lani podjetje s 40 zaposlenimi in več kot milijon in pol evrov čistega dobička, je že nekaj mesecev nelikvidno. Plače so zaposlenim pred mesecem dni oklestili za prvih 20%, obeta se jim novo klestenje (tik pred božičem), 10 zaposlenih je moralo začeti razmišljati o novi zaposlitvi, nekaj jih je pravočasno odšlo samih. Celo sranje, boste rekli. Samo veste, kaj je pri vsem tem najpomembnejše? Da si je direktor firme na službene stroške privoščil povsem novega audia Q5. To, da si je novega audia privoščil že lani, letos sploh ni pomembno. Ljudem je prijazno razložil, da nima za plače, plačilo polne malice in kilometrine, kaj šele za izplačilo že zapadlih nagrad zaposlenim, sam pa si je privoščil novega konja za 60.000 EUR. Zdaj zaposleni vsaj vejo, zakaj firma nima za burek.

Saj ne, da bi oporekal legitimni pravici direktorjev in lastnikov, da s podjetji počno, kar hočejo, a lahko bi bili lumpi vsaj malo bolj higienični in bi recimo stvar vsaj malo zakamuflirali. Če je že treba finančno krizo izrabiti za dodatno zadovoljevanje parcialnih interesov, bi bili lahko vsaj videti pristno. Vendar bedaki sploh ne pomislijo, da so njihova dejanja enako smešna, kot sprenevedanje direktorjev ameriških avtomobilskih gigantov, ki pridejo kongres prosit za pomoč v luksuznih zasebnih letalih, ali pa tarnanje »brezposelnih«, ki se na Zavod za zaposlovanje pripeljejo z novim BMW-jem.

Sam do takšnih tičkov, ki pomanjkanje libida in nerešenih kompleksov iz mladosti zdravijo s frajerskimi avtki, ki se ne ozirajo na potrebe drugih in mislijo le na svojo razvajeno rit, ne čutim nikakršnih simpatij. In če je kaj dobro pri vsej tej godlji, v katero se potaplja svet je to, da bo trg po krizi očiščen te nesnage. Tiste najbolj požrte, najbolj pohlepne in najbolj vase zagledane bo odneslo z obličja poslovnega sveta. Ker so že letos zapravili vse, kar so si v času razcveta nagrabili, vključno z dostojanstvom in zaupanjem, preprosto ne bodo mogli preživeti. V krizi pač z denarjem in dobrimi kadri, ki te lahko obdržijo na zeleni veji, ne moreš delati kot svinja z mehom.

Torej, hvala bogu za krizo. Naj bo čim bolj ostra. Svet dejansko potrebuje močan šampon, da se dobro umije in s sebe splakne vso umazanijo, nakopičeno v  minulih 60 letih. Potem bo vse lepše.

Zastoj na nepremičninskem trgu je vse bolj opazen. Prodaja že nekaj mesecev stagnira, na nekaterih področjih se je skoraj povsem ustavila. Tarnajo nepremičninski posredniki, tarnajo investitorji, vsi pa klestijo stroške, zmanjšujejo število zaposlenih, ustavljajo razvoj novih projektov in mrzlično iščejo ideje, kako prodati presežno ponudbo stanovanj, še posebej novogradenj. Boj za vsakdanji kruh je postal težak in bo v prihajajočem letu še težji. Novogradnje niso več vroče žemljice, ki bi jih sestradani potrošniki pograbili iz peči, še preden so dobro pečene. Za stranko se je treba kar naenkrat zelo potruditi in ji ponuditi nekaj več kot le »nadstandardno« stanovanje vprašljive kakovosti.

Pri tem so nekateri precej kreativni. V Ljubljani tako eden od investitorjev kupcem ob nakupu stanovanja ponuja sodelovanje v žrebanju za novega Porscheja, v Španiji so se prodaje lotili po sistemu plačaš dva, dobiš tri. Vsak se skuša znajti po svoje, vsi pa imajo enako težavo. V množici sorodnih ponudnikov, je težko najti način, kako se izstreliti iz povprečja. S tem se v času, ko je prodaja cvetela sama od sebe, nihče ni pretirano ukvarjal, redki so v obdobju debelih krav mislili na čase suše. Napaka! Ravno ko gre najbolje, je treba misliti naprej in si ustvariti kapital za hude čase. In kaj bi bil ta kapital?

Odgovor je preprost. Baza nadvse zadovoljnih strank. Zakaj? Ker nadvse zadovoljne stranke prihajajo nazaj in same od sebe delajo reklamo. Če smo z nečim zelo zadovoljni, si ne moremo pomagati, da se ne bi o tem pohvalili prijateljem, znancem, še najraje pa sovražnikom. Ne moremo si pomagati, da ne bi priporočali naprej izdelkov ali storitev s katerimi smo zadovoljni. To je del človeške narave. In to je kapital, na katerega podjetja pogosto pozabljajo. Predvsem zato, ker zahteva precej truda in kratkoročno morda nekoliko manjši dobiček. Vendar se splača potruditi. Za najboljše na trgu dela nikoli ne zmanjka, vedno pa prvi odpadejo špekulantje in priložnostni dobičkarji. Tudi tokrat bodo.

Vas zanima, katerim podjetjem gre na slovenskem trgu najbolj zaupati. Tistim, ki bodo imela med recesiji najmanj težav. Ta namreč vedo, kako ravnati s potrošnikom, kako zadovoljiti njegove potrebe in pridobiti njegovo zaupanje. Povedano na kratko, vedo kako negovati svoj kapital, kako poskrbeti, da se stare stranke vračajo in širijo priporočila novim.

In če nimate sreče, da ste si renome pridobil že pred recesijo? Morda lahko kopirate iznajdljivega Nemca Franka Asbecka. Možakar je pred kratkim naredil marketinško potezo stoletja. Vatikanu je podaril ogromno sončno elektrarno, ki bo letno proizvedla 300 MWh električne energije, kar bi zadostilo porabo približno 85 slovenskih gospodinjstev. Asbeckovo podjetje SolarWorld je darilce papežu stalo 1,5 milijona evrov. In kaj bo podjetje dobilo v zameno? Tisto, za kar bi nekateri zdaj ubijali – vrhunsko priporočilo in največjo bazo strank na svetu. Saj razumete… če je dobro za Vatikan, je dobro tudi za svet (ali vsaj večino katolikov, ki so po vsem svetu).

Asbeck je sicer pojasnil, da se je za donacijo odločil, ker se je med drugim hotel zahvaliti pokojnemu papežu Janezu Pavlu II. za inspiracijo, ki mu jo je dal pred šestimi leti. Saj ne, da mu ne bi verjeli, a Asbeck je poslovnež, zato presneto dobro ve, da si je za dober milijonček evrov naredil najboljšo možno reklamo.

Nauk zgodbe? Potrudite se za svoje stranke, morda kdaj komu kaj »šenkajte«, predvsem pa poskrbite, da bodo stranke imele tisoč razlogov za to, da vas bodo priporočile naprej in niti enega, zaradi katerega vas bodo kritizirale. Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje.

Vir: www.treehugger.com

Na tem blogu sem pred časom objavil prispevek »Želite biti vizionar? Investirajte v vodo!« To trditev bi rad nekoliko popravil. Zadnjič sem vam namreč pozabil omeniti, da voda v Sloveniji, četudi jo imate v vrtini na lastnem vrtu, ni čisto vaša. Slovenska zakonodaja namreč določa, da so podzemna bogastva last države, po zakonu o vodi pa je voda tudi javno dobro, ki si ga ne morete prisvojiti, do njega imate le pravico, za katero pa je treba plačati. Če ste priključeni na vodovod je cena všteta v vodarino, če imate lastno vrtino, vam država zaračuna koncesnino, kunštno rečeno vodno pravico alias neke vrste vodni davek. Poleg tega vam seveda omeji tudi količino načrpane vode. Povedano na kratko, četudi imate v lasti neusahljiv vodni vrelec, brez denarja ostanete na suhem.

Zato vam danes ponujam boljši predlog. V bistvu ne bom povedal nič novega, česar ne bi že vedeli. Le pomislili niste, da bi to lahko bil dober biznis. Nasvet je čisto preprost: posnemajte velike. Točneje, največjo in najstarejšo multinacionalko – podjetje z največ dobička, Rimsko-katoliško cerkev (RKC).  Naj razložim…

Verjetno ste že slišali, kako se je RKC pod vodstvom papeža Benedikta XVI. zavezala k varovanju okolja. Postala je tako zelena, da je papež onesnaževanje okolja označil celo za smrtni greh ter se odloči, da bo Vatikan svetu za zgled. Maja lani so s »svetega sedeža« tako sporočil, da bodo postavili prvo sončno elektrarno in da bo Vatikan postal prva »carbon-neutral« država na svetu. Slovenskega prevoda za ta izraz ne poznam, a stvar je v tem, da bodo izničili ves CO2, ki ga letno spustijo v ozračje.

In beseda je meso postala.

Vir: www.treehugger.com

Pred mesecem dni je začelo delovati 5000 m2 sončnih kolektorjev na strehi Vatikanskega avditorija – 1,5 MIO EUR vredna sončna elektrarna, ki jo je Vatikanu podarilo nemško podjetje SolarWorld. Na Madžarskem bo postopno zaživel vatikanski klimatski gozd, ki bo s fotosintezo izničil v Vatikanu pridelan CO2. Tudi tega je RKC dobila v dar. Podarilo ji ga je madžarsko podjetje KlimaFa. In še bi lahko naštevali, a se raje za trenutek pomudimo pri številkah, ki bodo, verjemite, razkrile nekaj zelo zanimivega.

5000 m2 sončnih kolektorjev letno proizvede 300 MWh električne energije. To je toliko, kolikor jo v letu dni porabi 85 slovenskih gospodinjstev. Če bi to energijo kupili na slovenskem trgu, bi zanjo z maksimalnim popustom in brez davka odšteli približno 19.000 EUR, brez popusta pa okrog 52.000 EUR. Velja tudi obratno, če bi to energijo proizvedli sami, bi toliko prihranili (zaslužili).

V Vatikanu so nad rezultati navdušeni tako zelo, da že snujejo nove eko projekte. Tako se je vatikanski guverner kardinal Giovanni Lajolo pohvalil, da razmišljajo o gradnji nove elektrarne, ki naj bi jo postavili na cerkveni zemlji severno od Rima, kjer stoji oddajnik Radia Vatikan. Elektrarna bo v resnici 300 ha veliko solarno polje, ki bo proizvedlo šestkrat več energije, kot jo porabi oddajnik, oziroma po grobi oceni približno 180 GWh. Uganite, kaj bo Cerkev storila s presežki? Točno, oddala jih bo v italijansko elektro-omrežje. Povedano drugače, prodala jih bo in s tem (če malo preračunamo) zaslužila približno 10 MIO EUR letno.

Vir: www.takeawayfestival.com

Zdaj vam je verjetno jasno, v katerem grmu tiči zajec. Zelena energija ni dobra le za okolje, predvsem je dober bizni, biznis prihodnosti. Vizionarji napovedujejo, da bo naslednji Bill Gates otrok energetske revolucije. Če torej želite biti del velike zgodbe tega tisočletja, glejte kaj dela RKC – investirajte v eko biznis. Denarja je tam kot pečka, pa še nihče vas ne bo obsojal, saj se boste na široko izogibali smrtnemu grehu.

Imate samo eno potencialno težavo. Najti morate dobrotnika, ki vam bo podaril tehnologijo, sicer je tako megalomanska investicija večini nedosegljiva.

Lahko pa se najprej zadovoljite z malim. Sončno elektrarno, ki zadosti porabo povprečnega gospodinjstva, je možno zgraditi že za slabih 40.000 EUR. Če si pomagate s posojilom slovenskega eko sklada, se vam investicija povrne v 10 – 15 letih. Z njo resda ne boste obogateli, boste pa imeli brezplačno elektriko ter kar je najpomembneje, prispevali boste k ohranjanju okolja. In v to se splača investirati.

Kar pa se tiče RKC, me sploh ne preseneča več. Njen recept za preživetje (bogatenje) v minulih 2000 letih je bil vedno ta, da je znala najti učinkovito tržno nišo. Pa naj si bo to zavojevanje tujih dežel, inkvizicija, odpustki, prisvajanje veleposesti ali pa bolj moderno vlaganje v medije, kabelske operaterje, banke in nenazadnje zeleno energetiko. Vsaj kar se zadnje tiče, bomo hvala bogu imeli po malem koristi vsi, manj sranja v ozračju. Le to bi bilo še pošteno, da bi za vatikanskimi zidovi enkrat po pravici povedali, da jih pri vsem najbolj zanimajo številke. Povedano drugače, zanima jih, kako hitro lahko beseda biznis postane.

Vir: www.forextester.com

Dva dni nazaj, ko sem ravno užival v prednovoletnem druženju z nekdanjimi sošolci s faksa, je zazvonil telefon. Ponavadi se ob takih priložnostih ne pustim motiti, a človek vendarle preveri, če ni morda nekdo, ki je na priority listi in za katerega si, če se le da, vedno dosegljiv. Klical me je brat, s katerim se sicer ne slišiva prav pogosto, a kadar kliče, je ponavadi pomembno. In res je bilo. Njegove prve besede, ki jih je izustil so bile, Janez si morda že kdaj slišal za Forex? Za trenutek se mi je kar zabliskalo pred očmi, saj sem vedel, da je takšno vprašanje znak za preplah in podrobnejšo razlago.

Seveda sem za Forex že slišal, pa ne samo to, stvar sem precej dobro preštudiral že pred leti, ko se o tem finančnem mehanizmu v Sloveniji še ni kaj dosti govorilo niti pisalo. Tudi ponudnikov medvalutnega trgovanja ni bilo, s Forexom pa se je ukvarjalo le nekaj zelo dobro poučenih in izkušenih vlagateljev, pa še pri teh so naložbe v Forex predstavljale le del njihovega portfelja. Danes je povsem drugače. Slovenijo so preplavile gruče Forex “strokovnjakov”, ki po internetu in telefonih prodajajo “izredno poslovno priložnost”, s katero brez dela in tveganja obogatiš čez noč. Pojava si sicer ne znam racionalno povsem razložiti, a kot kaže, je obdobje finančnih kriz idealno za prodajanje megle in drugih poslovnih nateg.

Če danes prvič slišite za Forex, v kar sicer močno dvomim, kratka razlaga, o čem sploh govorim. Forex je kratica za Foreign exchange market ali po naše medvalutni trg. Pogosto ga krajšajo tudi s kratico FX. No, da ne bo pomote… s Forexom kot takim absolutno ni nič narobe. Gre za povsem legalen in legitimen trg, na katerem se dnevno trguje z denarnimi valutami, kar je poenostavljeno rečeno neke vrste stranski produkt blagovne menjave med državami. Ker cel svet nima enotne valute, je jasno, da je trgovanje s tujino ves čas povezano z menjavanjem valut oziroma valutnim trgovanjem. V Forex ste zato povsem nevede vpeti že danes pri slehernem nakupu deviz oziroma celo vsakega izdelka, ki na slovenske police pride iz tujine.

Trgovanje na medvalutnem trgu je bilo desetletja rezervirano le za velike institucionalne vlagatelje, predvsem banke. Zdaj je Forex že nekaj let odprt tudi za male ribice, ki lahko participirajo že z nekaj tisoč evri vložka. Nice! Trgovanje poteka v valutnih parih npr. evro/dolar, dolar/jen itd. in sicer na način, da s prodajo ene valute iz para kupujete drugo in obratno. Donos (še pogosteje pa izgubo) ustvarjate iz razlike v ceni po kateri ste posamezno valuto kupili in kasneje prodali. Sliši se povsem enostavno, a hudič je v podrobnostih. Vrednost valut se stalno spreminja, nihče pa ne zna točno napovedati, kdaj bo katera valuta padla ali se podražila in za koliko. Obstajajo sicer določeni modeli in orodja, ki gibanje vrednosti valut predvidevajo, a so enako natančni, kot modeli za napovedovanje gibanja vrednosti delnic oziroma drugih finančnih instrumentov. NISO! Že najmanjša sprememba makro ali mikro ekonomskih razmer, slaba oziroma dobra novica iz sveta politike, ali če hočete zgolj sprememba vremena lahko vpliva na spremembo vrednosti katerekoli valute v kateremkoli trenutku. Da bi bila stvar še bolj zakomplicirana, se na Forexu trguje z vzvodi, najpogosteje z 1:100 in 1:200. Povedano poenostavljeno, sistem vam omogoča da trgujete tudi z do 200x višjimi sredstvi, kot jih imate na računu.

Vir: www.newsweek.com

Torej, če vložite 10.000 EUR, lahko v digitalnem svetu trgujete tudi z dvema milijonoma. Kadar vam gre dobro, je to seveda super, a kadar vam gre slabo, ste le trenutek od bankrota. In to mislim dobesedno. Valutne vrednosti se spreminjajo še hitreje kot vrednosti delnic, dobesedno iz trenutka v trenutek 24 ur na dan, in če ne veste kaj delate, ste potopljeni še preden začnete dobro trgovati. Seveda vam “strokovnjaki” po telefonu ali na super-truper hitrih in dobrih seminarjih  tega ne povedo. Obljubljajo vam le več sto odstotne letne, mesečne, celo dnevne donose, brez tveganja in dela, skratka magično paličico, ki vas bo izstrelila med milijonarje ravno v času, ko se večina boji najhujšega. Svetujem vam, da ne nasedate takšnim obljubam. Ni treba verjeti meni. Eden od gurujev Forexa, južnoafriški finančni strokovnjak Dirk du Toit alias DrForex svari: “Nič, kar je v življenju vredno vaše pozornosti, časa ali denarja, ni enostavno oziroma zastonj… Medvalutni trg je dežela levov. Opazovanje ptic v deželi levov je lahko izjemno nagrajujoča, pa vendar nevarna izkušnja.” Dirk ve kaj govori, saj je v Forex poslu aktiven že 25 let, med drugim pa njegove reference krasi titula svetovalca južnoafriške vlade.

Kaj takega kot je easy money, ne obstaja. Sprijaznite se s tem in to čim prej. Verjetno vam je tudi že jasno, da Božička ni, pa vseeno lahko živite ali ne? Postati milijonar čez noč se ne da, razen če vas doleti smrt bogate tete ali dobitek na loteriji. Obstaja sicer nešteto načinov, da dobro zaslužite, a prav vsi zahtevajo vaš trud, čas in denar. Zato  ne nasedajte raznim sistemom tipa Do milijona v treh korakih, ABC milionar itd. Eden najbolj branih ameriških avtorjev poslovne literature in bloger Seth Godin pravi takole: “Če vam ponudijo nakup skrivnega sistema, odklonite. Če morate investirati v sistem, preden ga preizkusite, odidite proč. Če vam obljubljajo visoke donose brez tveganja in z malo truda, vedite, da vam lažejo. Vedno.” To sem razložil tudi bratu, kako se bo odločil, prepuščam njemu.

Nekatere stvari se že slišijo prelepo, da bi bile lahko resnične. Pa vendar bo veliko ljudi nasedlo. Če torej hočete hazardirati, vam tudi sam lahko navržem nasvet kako priti do milijona evrov. Brez znanja in izkušenj se z dvema milijonoma odpravite na Forex (ali pa k samooklicanemu strokovnjaku) in počakajte do jutri. Garantirano vam bo uspelo. Samo potem ne govorite okrog, da vas ni nihče opozoril.

Imam dobro in slabo novico. Živimo v zgodovinskem trenutku. Pred nami so težki časi, a ko bomo dosegli točko preloma, nič več ne bo tako, kot je bilo. Svet bo drugačen. Naj razložim…

Ste že slišali za Ilyo Prigoginea? Njegovo dognanje, za katero je leta 1977 dobil Nobelovo nagrado za kemijo, bo namreč služilo za razlago. Prigogine (1917-2003) je večino svoje kariere posvetil proučevanju delovanja kompleksnih sistemov v vesolju, med katere sodijo kozmični, biološki, družbeni in ekonomski sistemi, skratka vse, kar nas (živega) obdaja, vključno z nami samimi. Osnova njegovih raziskav je bilo nadvse zanimivo nasprotje, ki ima temelje v drugem zakonu termodinamike. Ta strnjeno pravi, da sleherni sistem teži k razpadu, oziroma da se nered v sistemu ves čas povečuje, razen, če mu stalno dovajamo energijo. Povedano drugače, vsi sistemi pri delovanju izgubljajo del energije, kar jih v skrajnem primeru pripelje do razpada. To neučinkovitost sistemov merimo s stopnjo entropije. Čim večja je entropija, bolj je sistem kaotičen oz. bližje je razpadu. Vendar po drugi strani povsod okrog nas ležijo dokazi, da nekatere stvari namesto h kaosu težijo k povečevanju reda. Pomislite samo na živa bitja, ki so se v procesu evolucije iz preprostih atomov razvila do najkompleksnejših oblik.

Kako je mogoče, da v vesolju, ki teži k popolnemu kaosu, obstajajo in se razvijajo kompleksno urejeni sistemi? To vprašanje je več kot sto let zaposlovalo številne znanstvenike in uganko je rešil ravno Prigogine. Ugotovil je, da lahko kompleksni sistemi ohranjajo ali celo povečujejo svojo urejenost zato, ker so se sposobni znebiti entropije. Vendar ima vsak odprt sistem zgornjo mejo, koliko entropije je še sposoben odvreči. Ker je vsak sistem v resnici nenehen tok energije, zgornja meja odvajanja entropije definira tudi zgornjo mejo vnosa v sistem. Ko vnos preseže sposobnost odvajanja, začne stopnja entropije v sistemu naraščati. Sistem postaja vse bolj kaotičen, dokler ne pride do točke, ki jo je Prigogine imenoval točka bifurkacije (razločitve). Takrat se lahko zgodi dvoje. Sistem povsem razpade in neha ostajati ali pa se prelevi v povsem novo, bolj odporno, funkcionalno in kompleksno obliko, ki je sposobna odvesti veliko večje količine entropije. Star sistem umre, nov se istočasno rodi. S Prigogineovimi besedami, sistem uide v višji red.

Vrnimo se zdaj nazaj. Smo v časih, ko je stopnja entropije trenutnega ekonomskega sistema najvišja. Sistem razpada, kaos se povečuje. Državniki ekonomskih velesil mrzlično iščejo rešilno bilko, a zdi se, da nič več ne deluje. Stari kapitalistični sistem, kot kaže, po 60 letih obstoja umira. Bil je že čas. Zdaj je možno le dvoje. Ali bo popolnoma odmrl, ali pa se bo preuredil v novo, boljšo, naprednejšo in kompleksnejšo obliko. Obdobje kaosa bo mučno, a slabše kot je bilo, po preporodu ne more biti. Evolucija deluje. In to je odlična novica. Slaba pa je, da umiranje starega sistema pomeni tudi smrt vseh, ki se ga krčevito oklepajo. In teh je precej. Spustiti staro in sprejeti novo bo zdaj najtežje. A to je edina rešitev za preživetje. Pazite, na kateri strani boste. Razlika bo lahko očitna.