Tehnološki razvoj je po drugi svetovni vojni dobil enormen pospešek. Samo ozrite se nazaj.  Pred 60 leti ni bilo praktično ničesar, kar je danes nepogrešljiv del vsakdana. Na vsakem koraku nas spremljajo elektrika in električne naprave, avtomobili in stroji vseh oblik in zmogljivosti, vesoljska plovila in druge zapletene aparature, računalniki, mobilni telefoni, digitalni fotoaparati… Vsemu je praktično nemogoče slediti, saj se stvari spreminjajo dobesedno iz dneva v dan.

Če si se pred 60 leti lahko potuhnil kamorkoli si želel in je bilo za zavarovanje imetja dovolj zakleniti masivna hrastova vrata, je danes stvar mnogo bolj zapletena. Kamere nas spremljajo praktično na vsakem koraku, sledljivi smo preko mobilnih telefonov, naše imetje ni varno niti z najbolj zapleteno tehnologijo in gesli, da o klasičnih vratih s ključavnicami sploh ne izgubljam besed.

Ste morda vedeli, da lahko vaše ključe od zdaj naprej ponaredijo, ne da bi se jih kdorkoli dotaknil? No, če ste mislili, da temu ni tako, ste se pošteno zmotili. Raziskovalci na Kalifornijski univerzi so razvili poseben računalniški program, ki zna izdelati kopijo ključa na podlagi digitalne fotografije. Tehnologija je za zdaj v testni fazi, a rezultati so neverjetni. Program prepozna »zapis« na ključu skorajda z vsake fotografije, ne glede na to, ali je bila posneta z mobilnim telefonom od blizu ali pa s fotoaparatom in teleobjektivom z razdalje 200 metrov.

Jacobs School of Engineering

Znanstveniki so izdelali duplikat ključev na podlagi fotografije, posnete z oddaljenosti 200 metrov. Vir: Jacobs School of Engineering

In spet bo vse preprosteje, kot je bilo. Nič več zapletenih naprav in nadarjenih ključarskih mojstrov, dovolj so že fotoaparat, računalnik in računalniški program. Odlična novica za svet, še najboljša za nepridiprave. Vsekakor pa nova »grožnja« za že tako prestrašenega povprečnega zemljana, ki ga bo poleg strahu pred terorizmom, recesijo, nepregledno paleto bolezni, globalnim segrevanjem, krajo osebnih podatkov… zdaj skrbelo še, kje bo puščal ključe svoje kamrice. Nikoli se namreč ne ve, kje te gleda par  zlobnih oči.

In spet smo pri paradoksu sodobne družbe. Bolj kot želimo poenostaviti življenje z uporabo sodobne tehnologije in neštetimi novimi izumi, bolj so naša življenja zakomplicirana. Bolj, ko želimo biti varni, bolj sami sebe ogrožamo.

In spomnim se primitivnih ljudstev, ki za življenje ne potrebujejo vse te sodobne navlake. Dovolj so jim sonce, dež, streha nad glavo in tisto za v želodec, kar da Bog ali pridelajo sami.  In so srečni, varni. Včasih se res vprašam, kdo je tu primitiven?

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !